Smernice za podporo otroka pri razvijanju samostojnosti

Naša delna pomoč ali usmeritev otroka spodbudi k treningu vztrajnosti in potrpežljivosti.

V terminu samostojnost se skriva beseda sam, ki sporoča, da njen razvoj krepi zmožnost, da otrok nekaj opravi avtonomno. A to zame ne pomeni, da mora celotno zamisel realizirati brez pomoči. Priložnosti za izgradnjo samostojnosti vidim tudi takrat, ko mu nudimo delno oporo ali vodenje v procesu njegovega dela. 

Samostojnost se lahko razvija na številnih področjih, na primer motoričnem, socialnem, govornem itn. V mojih očeh je na vsakem pomembna, saj vliva zaupanje vase. Je priložnost za samozavestno vstopanje v novi svet, naj bo to vrtec, šola, fakulteta ali služba.

Do kakšne mere mora posameznik določeno dejavnost samostojno opraviti, boste najlažje presodili sami. Tukaj je treba upoštevati njegove sposobnosti in tempo napredka. S tem zapisom vam želim dati nekaj opornih točk, ki vam lahko pri spodbujanju samostojnosti pridejo prav. 

Dojenčki, malčki, predšolci, osnovnošolci so polni idej o raziskovanju okolja. Na nas je, da poskrbimo, da je varno in da si dopustimo biti opazovalci njihovih motoričnih podvigov. Kadar naletijo na oviro pri izpeljavi svojega projekta, je smotrno, da ne ponudimo takoj pomoči ali celo opravimo začrtano namesto njih. S tem jim omogočimo, da spoznajo svoje zmožnosti in omejitve, da v skladu z njimi spremenijo svoj načrt (razvijajo kognicijo), poiščejo pomoč (krepijo socialno interakcijo, govor in jezik), se spopadejo s stresom in se učijo samoregulacije vedenja. 

Ko ocenimo, da se je dobro vključiti, pa je smiselno podati oporo po korakih. S podajanjem receptov oz. ultimativnih rešitev zrušimo ves otrokov dotedanji trud in podaljšamo čas do usvojitve samostojnosti. Kaj lahko naredimo:

• s spodbudnim tonom opišemo njegovo dotedanje delo (prilagodimo jezik), da ozavesti svoj angažma, napor in idejo;
• postavimo koristna vprašanja, odprtega ali zaprtega tipa, da ob pomoči ustvari novo pot do cilja; 
• po potrebi lahko, sploh majhnemu otroku, prilagodimo okolje (na primer prestavimo predmet, ki ga želi doseči, z visoke police na nižjo);
• pohvalimo nove zamisli, a dopustimo učenje iz lastnih napak;
• odvržemo svoja pričakovanja …

Dejavnost, ki si jo je otrok zamislil, v sebi skriva velik vir motivacije. Naša delna pomoč ali usmeritev ga spodbudi k treningu vztrajnosti in potrpežljivosti. Ti sta pomembni sestavini na poti do samostojnosti. 

Njen razvoj podprejo tudi kontrolne liste in vizualni opomniki. So dober organizacijski pripomoček za usvojitev aktivnosti, katere korakov si ne more v celoti spontano priklicati. Načrtujemo jih lahko za dnevne rutine ali druge opravke (npr.: pripravo nahrbtnika za izlet, počitnice …) in jih čez čas opustimo. 

Prikaza uporabe kontrolne liste za pripravo prtljage, si oglejte v videu na tej POVEZAVI. 

Dodajam tudi dve predlogi, ki si ju lahko natisnite (kliknite na spodnji fotki in odpreta se vam datoteki za tiskanje). Prva se nanaša na rokovanje s perilom ob koncu dneva, druga na večerni ritual (slike z The Organised Housewife). 

Ob koncu vas usmerim še v druge drobne poteze, ki v sebi skrivajo ogromno za razvoj otrokove samostojnosti:

• dajmo mu možnosti izbire (ocenimo, kdaj je primerno),
• poleg vključitve v dnevna opravila mu dopustimo tudi razrešitev drugih problemov, za katere ocenimo, da bi jim lahko bil kos (npr.: zapiranje hrbtne zadrge na obleki …), 
• ne odgovarjajmo na vprašanja, ki so mu namenjena, ali namesto njega ne vodimo pogovora. Pri priklicu besed, tvorbi stavkov pa mu le pomagajmo.

Tjaša Islamčevič Lešnik, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike